Dva obraza Ilirije: veselje ob dočakani otvoritvi in opozorila o aneksih

Zgodba o gradnji olimpijskega bazenskega kompleksa v Ljubljani ima zelo dolgo brado. Potrebe po pokritem objektu so stare že toliko, kot je obstoj prvotne Ilirije, katerega pobudnik je bil inženir in legendarni športni pionir Stanko Bloudek. Nekdanje kopališče so odprli skoraj pred stoletjem, leta 1929, in takrat je veljalo za eno najmodernejših v Evropi.
"Bazen je star 92 let. Jaz sem bil prvič tukaj leta 1940, star dobra štiri leta v majhnem bazenu. Potem smo še pod italijansko okupacijo lahko hodili sem, pod nemško nič več, in kasneje spet po koncu vojne kot mulci," je pred štirimi leti za N1 povedal takrat 85-letni Tomaž Potza, eden najstarejših ilirijanov. Po njegovih besedah je bila Ilirija "pojem malomeščanske Ljubljane".

"Ko je bilo kopališče narejeno – takrat se jaz še rodil nisem –, je bilo to najmodernejše kopališče na Balkanu. Narejeno je bilo po vzoru nekega dunajskega kopališča. In potem so se ljudje navadili, gremo na Ilirijo," je opisoval Tomaž.

Četrt stoletja čakanja

V 60. letih se je pojavila ideja o pokritem bazenu. A pokriti bazen Tivoli, ki so ga v sklopu Ilirije zgradili leta 1973, je bil že takrat zastarel za potrebe vrhunskega športa. Za primerjavo: Kranj je imel pokrit 25-metrski bazen že desetletje pred Ljubljano, nov razkorak pa se je pojavil leta 1995, ko so v Kranju odprli pokrit olimpijski bazen, sledil je objekt v Mariboru, pred leti tudi v Kopru, pa nazadnje 25-metrski bazen v Novi Gorici. Ljubljanska politika je na svoje obljube o pokritem bazenu pozabljala, prestolnica pa je čakala.
Na zahteve po investiciji je ob 70-letnici stare Ilirije odgovorila takratna ljubljanska županja Viktorija Potočnik, ki je maja 1999 ob robu tradicionalnega mitinga ob osvoboditvi mesta v drugi svetovni vojni postavila temeljni kamen.

Leta 2002 so mestne oblasti, potem ko je Peter Mankoč decembra leto prej dosegel nov svetovni rekord na 100 metrov mešano, obljubile nov bazen. A to je bil le začetek čakanja na nov objekt, ki je trajalo več kot četrt stoletja.

Odprtje se je večkrat zamaknilo

Leta 2018 je mestna uprava pod vodstvom župana Zorana Jankovića naposled začela postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja za Športni center Ilirija, razpis za izbiro gradbinca pa je bil izdan julija 2021.
5. septembra 2021 je kopališče Ilirija zaprlo svoja vrata za širšo javnost, 14. februarja 2022 pa so zabrneli prvi stroji koprskega gradbinca Makro 5 Gradnje.

Po prvih napovedih bi nov kompleks moral biti končan oktobra 2023, a se je datum odprtja vse bolj izmikal. Župan Janković je nato oktobra 2023 zagotavljal, da bo Ilirija vrata odprla spomladi 2024. A se to ni zgodilo. Sledila je nova napoved, v bazenih pa naj bi prvi plavalci zaplavali septembra 2024. Svoje je pri zamudi dodal še lanski podtaknjen požar, ki je povzročil za 300.000 evrov škode.

Na zadnji novinarski konferenci ob koncu leta 2024 je Janković znova napovedal: "Otvoritev bazena Ilirija bo 30. januarja." A strokovne službe, ki so decembra lani opravile prvi tehnični pregled kopališča, so ugotovile nekatere pomanjkljivosti. Večino jih je občina do naslednjega pregleda 16. januarja sicer odpravila, a je komisija ugotovila, da je treba namestiti še slušne zanke na recepciji in zvonce za omogočanje dostopa gibalno oviranih oseb v objekt iz garaže. Ti dve pomanjkljivosti sta zadržali izdajo uporabnega dovoljenja.

Datum odprtja so na občini prestavili še dvakrat, Športni center Ilirija pa je dober teden pred slavnostnim odprtjem vendarle dobil uporabno dovoljenje.

Kaj vse bo Športni center Ilirija zajemal?

Z novim športnim centrom bo prestolnica končno dobila pokrit olimpijski bazen.
Ob njem pa bodo še 25-metrski ogrevalni bazen, večja dvorana za rekreacijo, odbojko in košarko, manjša dvorana za gimnastiko, aerobiko in fitnes ter dvorana za borilne športe. V stavbi bo celo prostor za muzej športnega pionirja Stanka Bloudka. Pod kompleksom bo parkirna hiša, ki bo sprejela več kot 300 vozil.

Ostal je tudi del legendarne Ilirije iz leta 1929, saj je novozgrajeni objekt ohranil pročelje sedanje stavbe, z oživitvijo Lattermanovega drevoreda pa je dobil novo povezavo s parkom Tivoli. Nad vhod kopališča Ilirija v Ljubljani so postavili tudi repliko bronastega kipa Kopalka avtorjev Denisa Dražetića in Denisa Vučka. Originalno skulpturo kiparja Franceta Goršeta so namreč pred osemnajstimi leti ukradli.

Športni center Ilirija bodo zvečer slavnostno otvorili predsednik vlade Robert Golob, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Franjo Bobinac in ljubljanski župan. V četrtek in petek občina organizira dan odprtih vrat, ko si bodo obiskovalci lahko med 13. in 17. uro ogledali novo pridobitev.

18 aneksov in za več milijonov višja cena: Pirati napovedujejo protest

Vrednost vseh del na Iliriji se je s prvotnih 53,1 milijona evrov po 18 aneksih dvignila na 62,5 milijona evrov z DDV. Janković zatrjuje, da ne gre za podražitve, ker teh po njegovih besedah niso dovolili, ampak za dodatna dela.
Med drugim so dodatno naročili dela v prostoru za izvajanje zdravstvene oskrbe, zaradi kasnejše odločitve o sončni elektrarni na strehi bazena pa so dodatno naredili pritrdila za fotovoltaiko in elektrarno postavili na streho.

Na strehi objekta A, torej vhodnega objekta v Bloudkovo kopališče, ki bo tudi zdaj služil kot vhod v center, so položili WPC tlake. Dodali so tudi požarni zid in stikala, ki so izpadla iz prvotnega objekta. Na občini so ob tem pojasnili, da so center projektirali pred leti, v tem času pa se je tehnologija spremenila, zato so morali izvedbo spremeniti.

A pojasnila občine številnih ne pomirijo. Uro pred slavnostnim odprtjem bodo zaradi visoke cene projekta v Piratski stranki izvedli manjšo protestno akcijo. Pravijo, da želijo na tak način opozoriti na nepravilnosti tega in številnih drugih občinskih projektov.

"Projekt je bil v zastavljeni obliki izpeljan kljub ostrim kritikam arhitekturne stroke. Medtem ko infrastruktura za vsakdanje življenje v mestu propada, župan Zoran Janković nadaljuje prakso financiranja nepotrebnih in predragih projektov, od katerih imajo koristi predvsem gradbeni lobiji," so zapisali.

Projekt je preverilo tudi računsko sodišče, ki je izvedlo revizijo smotrnosti ljubljanske občine pri uresničevanju javnega interesa na področju investicij v javno bazensko infrastrukturo. Po mnenju računskega sodišča, ki je bilo objavljeno konec lanskega leta, je bila občina pri uresničevanju javnega interesa uspešna in delno učinkovita. Podali so nekaj priporočil, od občine pa niso zahtevali odzivnega poročila.

Poglejte tudi odmeven intervju s predsednikom vlade Robertom Golobom